Home   |  Stik   |  Lokacije
Safe Infusion Therapy (SL)
 
Home >

Zdravstvene posledice

Prenosljive bolezni
Glavne zaskrbljenosti v zvezi z vbodno poškodbo ne predstavlja sama travma, temveč perkutana izpostavljenost bolnikovi krvi in telesnim tekočinam, ki lahko prenašajo nalezljive bolezni.14

Vbodna poškodba lahko vodi v prenos patogenov. Zdravstveni delavci so se z vbodnimi poškodbami okužili z najmanj 20 različnimi patogeni, vključno z virusi, bakterijami in glivicami (glejte tabelo 1). 1, 4

Verjetnost razvoja bolezni po vbodni poškodbi je odvisna od različnih neodvisnih dejavnikov: koncentracije patogenov v krvi ali telesni tekočini, globine rane, količine krvi, količine patogenov, ki se prenesejo, in faze okužbe nosilca patogenov.

Stopnja serokonverzije in razpoložljivost cepiv oziroma zdravljenj s profilakso po izpostavljenosti imata prav tako pomembno vlogo, saj se okuženi zdravstveni delavci soočajo s posledicami razvoja akutne ali kronične bolezni ter celo verjetnostjo smrti. 15

Zaradi klinične nevarnosti in zdravstvenih zapletov so najbolj izčrpavajoče bolezni, povezane z vbodnimi poškodbami, krvno prenosljivi patogeni HBV, HCV in HIV (glejte tabelo 2).

Stopnja pogostosti

Razpoložljivost dejanskih podatkov v zvezi s stopnjami pogostosti vbodnih poškodb ni zadostna in je na splošno omejena, zlasti kar zadeva nacionalne in globalne podatke. Za takšno stanje sta odgovorna dva glavna dejavnika.

Prvič, podatki niso celoviti zaradi pomanjkanja nadzora in sistemov poročanja v zadevnih zdravstvenih ustanovah.9
Drugi dejavnik je povezan s prevladujočim in vztrajnim pomanjkljivim poročanjem o nesrečah, kar je bilo dokazano s številnimi študijami.29 Tako je na primer Wicker objavil rezultate, ki kažejo, da je samo 28,7 % poškodovanih zdravstvenih delavcev sporočilo vbodno poškodbo, 50,4 % ni sporočilo vbodne poškodbe in 20,9 % je poškodbo sporočilo samo občasno ali v vprašalniku za nadzor ni navedlo odgovora.30 Obsežna študija v ZDA je pokazala pomanjkljivo poročanje v 58 %.31 Druge študije so izpostavile resnost pomanjkljivega poročanja vbodnih poškodb z ocenami, višjimi od 90 %.32

Nekateri glavni razlogi za neporočanje so bili časovne omejitve, dojemanje, da perkutana poškodba ni predstavljala resne izpostavljenosti, pomanjkanje znanja o mehanizmu poročanja ter zaskrbljenost glede zaupnosti in poklicne diskriminacije.33

Ocene iz ZDA kažejo, da bolnišnično osebje letno utrpi 385.000 perkutanih poškodb. 34 Perry in Jagger ocenjujeta, da letna stopnja v ZDA znaša 500.000, medtem ko drugi avtorji ocenjujejo stopnjo na 756.000 poškodb letno. 29, 35

Razpoložljivi podatki za evropske države prikazujejo pojavnost 100.000 poškodb v Združenem kraljestvu in 500.000 primerov letno v Nemčiji. 23, 32, 36

Zbirka podatkov omrežja EPINet navaja, da v povprečni bolnišnici delavci letno utrpijo približno 30 vbodnih poškodb na 100 postelj. 4


Viri:


S to zunanjo povezavo boste zapustili to spletno mesto. B. Braun ni niti lastnik vsebine spletnega mesta, ki ga boste odprli, niti ga ne nadzira.


1Centri za nadzor in preprečevanje bolezni. 2008
4Centers for Disease Control and Prevention. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH). 1999 
6Sepkowitz KA.  1996
9Rapiti E, Prüss-Üstün A, Hutin Y.  2005
14Canadian Center for Occupational Health and Safety (CCOHS) 2000.  
15Wilburn S. 
16Langgartner J, Audebert F, Schölmerich J, Glück T. 2002  
17WHO. 2008.
18Hepatitis B Foundation.
19Centers for Disease Control and Prevention (CDC).  2011 
20Moradpour D, Cerny A, Heim MH, Blum HE. 2001
21Shapiro CN.  1995 
22Liaw YF.  2009 
23Hofmann F, Kralj N, Beie M. 2002
24 Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 2003
25Global surveillance and control of hepatitis C. Report of a WHO Consultation organized in collaboration with the Viral Hepatitis Prevention Board, Antwerp, Belgium. J Viral Hepat 1999;6:35–47 
26World Health Organization (WHO). Hepatitis C. 2003
27Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 1998
28 Joint United Nations Programme on HIV/AIDS (UNAIDS) and World Health Organization (WHO). 2009
29 Perry J, Jagger J.  2003
30Wicker S, Jung J, Allwinn R, Gottschalk R, Rabenau HF. 2008
31 Alvarado F, Panlilio A, Cardo D, NaSH Surveillance Group.1998
32Trim JC, Elliott TSJ.  2003
33Mangione CM, Gerberding JL, Cummings SR. 1991
34Panlilio AL, Orelien JG, Srivastava PU, Jagger J, Cohn RD, Carco DM  2004
35Henry K, Campbell S.  1995 
36 Godfrey K.  2001

Če želite prebrati povzetek, pojdite na stran z viri.

Not all products are registered and approved for sale in all countries or regions. Indications of use may also vary by country and region. Product images are for reference only. Please contact your country representative for product availability and information.