Home   |  Stik   |  Lokacije
Safe Infusion Therapy (SL)
 
Home >

Kaj menijo strokovnjaki?

Prof. Dr. Ing. Andreas Wittmann, Univerza v Wuppertalu

Kakšna so tveganja vbodnih poškodb?

Zdravstveni delavci so v okviru svojih dolžnosti izpostavljeni mnogim tveganjem, zlasti tveganjem okužb z vbodnimi poškodbami, ki vključujejo kontaminirane ostre pripomočke. Takšne izpostavljenosti krvi lahko povzročijo prenos skoraj vseh znanih patogenov, virus hepatitisa B ali hepatitisa C (HBV, HCV) in virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV) pa so med najresnejšimi in najbolj smrtnimi. Tveganje okužbe z virusom hepatitisa B je mogoče zmanjšati s cepljenjem, v primeru okužbe s HBV ali/in HIV pa prav tako obstaja relativno učinkovita profilaksa po izpostavljenosti. Nasprotno pa je danes edina možna profilaksa za virus hepatitisa C preprečevanje izpostavljenosti. V skladu z različno literaturo je tveganje serokonverzije po izpostavljenosti krvno prenosljivim patogenom najpogosteje ocenjeno z dobro poznanim »pravilom 30-3-0,3«, čeprav lahko virus hepatitisa B povzroči stopnjo prenosljivosti 100. Vendar pa proti HBV obstaja možnost učinkovitega cepljenja. Naše lastne raziskave so pokazale, da se vsak delavec sooča s tveganjem, da utrpi vbodno poškodbo na približno vsaki dve leti, vendar se odgovornim institucijam sporoči samo nizko število poškodb. Večina teh poškodb se zgodi bodisi med odstranjevanjem kontaminiranih igel ali pa kot posledica nepravilnega odstranjevanja. Poleg tega številne vbodne poškodbe še dandanes povzroča praksa dvoročnega ponovnega nameščanja pokrovčkov na igle, ki je že dolgo časa prepovedano.

Kako je mogoče pridobiti natančno oceno tveganja?

Direktiva 2010/32/EU zahteva, da se za vse dejavnosti, ki vključujejo uporabo ostrih pripomočkov, izvajajo uradne ocene tveganj. Natančna ocena tveganja upošteva količino krvi, kateri je bila oseba izpostavljena, glede na vrsto ostrega pripomočka in pogostost vbodne poškodbe. Ločitev manjših sprejemljivih tveganj od večjih zagotavlja koristne podatke za učinkovito obravnavanje teh tveganj in nazadnje omogoča tudi določitev ustreznih ukrepov glede na različne vrste pripomočkov.

Kateri so glavni rezultati raziskave?

Tveganje okužbe je v bistvu funkcija verjetnosti, da je bolnikova kri okužena, in verjetnosti, ta se prek vboda prenese dovolj patogenov.
Meritve votlih igel, napolnjenih s krvjo, npr. intravenskih igel z metuljčkom ali intravenskih katetrov, so pokazale, ta tipična vbodna poškodba povzroči prenos približno 1 µl krvi, pri čemer na količino krvi odločilno vpliva globina vboda. Poleg tega so naše raziskave pokazale, da tudi velikost igle vpliva na količino prenesene krvi. Tako igle z velikim lumnom povzročijo prenos večje količine krvi.1

Tveganje okužbe se razlikuje glede na različne vrste ostrih pripomočkov oziroma obsega njihove uporabe, kot prikazuje tabela spodaj. Ostri pripomočki, kot so periferni in osrednji venski katetri, igle z metuljčki za odvzem krvi ali kirurški pripomočki, kot so rezila skalpelov, kažejo resno ali celo smrtno tveganje glede na količino krvi, kateri je bila oseba izpostavljena. Tveganje poškodbe ali okužbe je treba odpraviti ali vsaj kar se da zmanjšati z uporabo varnostno zasnovanih ostrih pripomočkov, izboljšanjem delovnih praks in zagotavljanjem ustreznega usposabljanja, ki še dodatno zagotavljajo skladnost z direktivo 2010/32/EU.

Ocena tveganja na področju najboljših praks
Katere preventivne ukrepe je treba sprejeti?

Podatki, zbrani v naši študiji, ki so zbrani v matriki analize tveganja, nazadnje omogočajo zdravstvenim ustanovam, da sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe in pravila obnašanja, da bi zmanjšale tveganje in zaščitile zdravstvene delavce pred vbodnimi poškodbami.
Učinkovite strategije za nadzor poškodb in poklicnih bolezni bi se morale osredotočiti na naslednje ukrepe (navedene po prednosti):
1. nadomestitev večjih nevarnosti z manj nevarnimi materiali ali postopki
2. tehnične rešitve za zmanjševanje tveganj
3. uporaba tehničnega nadzora za ločitev delavcev od nevarnosti, ki ostanejo
4. administrativni nadzor za zmanjšanje stika, ki ga s tehničnim nadzorom ni mogoče nadzirati
5. uporaba osebne zaščitne opreme (zadnja obrambna linija)

Prof. dr. ing. Andreas Wittmann
Univerza v Wuppertalu
Fakulteta za varnostni inženiring, poklicno medicino, poklicno fiziologijo in nadzor okužb

Viri:
1Wittmann, A., Kralj, N., Hofmann, F. (2004): Übertragene Blutvolumina nach Kanülenstichverletzungen – Ein Beitrag zur Risikoabschätzung nach Kanülenstichverletzungen in: Hofmann F., Reschauer G., Stößel U. (Hrsg.): Arbeitsmedizin im Gesundheitsdienst XVII. 188-191. edition FFAS, Freiburg i. Br, 2004

 

Not all products are registered and approved for sale in all countries or regions. Indications of use may also vary by country and region. Product images are for reference only. Please contact your country representative for product availability and information.